Običai za Duhovden kaj južnite Sloveni

http://mk.wikipedia.org

i

Ovoj praznik kako i Veligden se praznuva tri dena. Vo Crnogorsko i Hrvatsko primorje ovie denovi se narekuvaat i Rusalje ili Rusalji, a vo Makedonija i kaj ostanatite južni Sloveni so pravoslavna veroispoved prviot den od Duhovden e i den na Sv. Troica.

Na Duhovden se vnesuvale bilki vo hramovite, od niv vernicite pletele venčinja koi gi nosele kako zaštita od demonite, no i kako zaštita od molcite i drugite štetočinki vo svoite kuќi. Grobovite se prekrivale so listovi od orev, a nekade se kitele samo krstovite.

Na Duhovden vo Makedonija ne se spielo noќe, na grobištata luѓeto sedele cela noќ i razdavale hrana za dušata na pokojnite. Obavezno e nosenje na creši vo zemjani sadčinja koi spored veruvanjata so simbolično davanje na bliskite preminuvaat granica na onoj svet i im služat na pokojnite vo toj zadgroben život.

Vo Južna Srbija se veruva deka čovek roden na Duhovden,sekoja godina na taa noќ vo stakloto na šišeto vo koe ima vino može da gi vidi mrtvite i da komunicira so niv, no pred da go stori toa mora da pomine niz obredni elementi meѓu koi e i otide do grobot bez da se sretne so nekogo, da pojde od domot i da stigne do grobot vo ‘gluvo doba’, da posti sedum dena pred Duhovden i dr. Nekade pak se veruvalo deka deteto rodeno na toj den nema da ima sreќa vo životot.

izvor:http://mk.wikipedia.org